Šuklje pred volitvami v Srbiji o težavah predsednika Vučića

Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki se je v veliki povolilni evforiji leta 2020 odločil čez dve leti predčasno razpisati parlamentarne volitve, tega ne bi storil, če bi vedel kakšne težave ga čakajo. Med njimi je tudi odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina za napad na Ukrajino, je za STA ocenil poznavalec razmer na Balkanu Borut Šuklje.

Na parlamentarnih volitvah junija 2020, ki jih je opozicija bojkotirala, ker da so volilni izidi vnaprej določeni, je Vučićeva Srbska napredna stranka dobila absolutno večino glasov, 188 od 250 poslanskih mest, spominja Šuklje.

“Praznovanje sta motili le dve, skorajda zanemarljivi podrobnosti. Vučić je zabavo razmeroma hitro, morda celo prehitro zapustil in obenem napovedal, da bo nova vlada sestavljena v zakonsko predvidenem roku. Toda vprašanje, zakaj bo ob absolutni parlamentarni večini potreboval štiri mesece za sestavo vlade, ki jo bo določil on sam, je nekako ostalo tistega večera preslišano,” navaja.

Vučiću podrejeni mediji, ki jih je v Srbiji veliko, so mu pisali hvalnice in ob njih poudarjali, da bi bila zmaga njegove stranke lahko še večja, če bi se prav vsi lokalni funkcionarji in vodstveni člani bolj predano borili za volilni rezultat.

Potem pa je sredi avgusta, ko vlada še ni bila sestavljena, parlament pa se še ni sestal na ustanovni seji, omenil možnost novih predčasnih parlamentarnih volitev. Oktobra je nato sporočil, da bo imela nova vlada omejen mandat in da bo leta 2022 razpisal predčasne parlamentarne volitve, združene z volitvami predsednika države in volitvami v skupščino Beograda. Bil je prepričan, da bo osvojil še več oblasti.

Diplomat Šuklje ocenjuje, da je s tem postalo delo vlade in ministrstev nepomembno, srbski parlament pa se je spremenil v zbirališče Vučićevih podpornikov in mesto preganjanja vsakega spomina na politično opozicijo. Državne institucije so ostale še bolj brez moči, saj je prav o vseh stvareh odločal predsednik države.

Toda Vučić je spregledal, da ga do leta 2022 delita še dve leti. Ki pa ne bosta samo dve leti njegovih vsakodnevnih nastopov in njim sledečih hvalnic, temveč tudi možnost drugačne organizacije opozicijskih strank in protestov nezadovoljnih državljanov. Če bi to vedel takrat, potem predčasnih volitev ne bi razpisal, meni Šuklje.

To pa ni bila edina težava, ki je v veliki povolilni evforiji ni videl. Druga je prav tako zapletena, je izpostavil Šuklje za STA. Svojega koalicijskega partnerja, predsednika socialistične stranke Ivico Dačića je odstranil na, kot je ocenil Šuklje, “v Vučićevi Srbiji povsem nepomemben položaj predsednika parlamenta” in mu dopustil nastope v različnih televizijskih oddajah zabavljaškega značaja.

Ko je Dačić že kmalu po oblikovanju parlamenta skušal opomniti poslance vladajoče stranke, da njihovo mesto ni v skupščinski restavraciji temveč v razpravni dvorani, so mu ti vrnili z opozorilom, da ga lahko takoj zamenjajo. Toda Dačić je preračunljiv politik, ki zna tudi čakati. Tokrat na Vučićeve zdrse, ko bo lahko znova določil ceno svojega koalicijskega sodelovanja, meni Šuklje.

Tretje težave pa Vučić ni mogel predvideti. Kljub vztrajnemu poudarjanju svojega velikega in zavezujočega prijateljstva z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom namreč ni mogel vedeti, “da se bo ruski monarh odločil za novo vojno in da bo takrat zahteval podporo svojih oboževalcev”. Putin je pred dnevi začel vojno v Ukrajini.

Tik pred volitvami 3. aprila v Srbiji, 28. februarja, bo v Beograd prišel Putinov zaupnik, sekretar sveta za nacionalno varnost Nikolaj Petrušev. Zelo verjetno bo Vučiću izstavil račun.

“Na mizo srbskega predsednika bo prinesel Putinove pozdrave in z njimi predlog, naj Srbija prizna neodvisnost ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk, ki jih je okupirala ruska vojska. In dodatnega, da bo potrebno intenzivnejše sodelovanje v ruski operaciji deevropeizacije Bosne in Hercegovine in preprečitve novega približevanja držav regije zvezi Nato,” meni Šuklje.

Spominja še, da je v poročilu Evropske komisije iz lanskega oktobra navedeno, da mora Srbija kot kandidatka za članstvo v EU povečati usklajenost z zunanjo politiko EU. To bi danes pomenilo, da je dolžna podpreti tudi evropske sankcije proti Rusiji in priznati ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Ruski odgovor srbskemu sodelovanju pri evropskih in ameriških sankcijah pa bi bil neprijeten. Vučiću bi radikalno povečali cene plina in ostalih energentov ter svojim podpornikom v Srbiji sporočili, da jih je izdal, meni Šuklje, ki pa izpostavlja, da bi bilo kljub navedenemu napačno oceniti, da je volilni izid prihajajočih volitev v Srbiji negotov.

“Ne, Vučić bo dobil nov predsedniški mandat in tudi relativno zmagal na parlamentarnih volitvah. Toda nikoli več tako kot je leta 2020. In lahko izgubi najpomembnejše mesto, Beograd,” je za STA še zapisal poznavalec razmer na Balkanu Borut Šuklje.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s