Patriarh se je odločil za vojno

Ruski predsednik je začel novo evropsko vojno. Tako velikega napada na sosednjo državo ni mogel načrtovati po nesprespani noči, jezen zaradi nerazumevanja svojih zahtev. Ali užaljen, ker njegova državniška veličina ni spoznana v zadostni meri. Putin je s svojimi najožjimi sodelavci načrtoval vojaško okupacijo Ukrajine dlje časa. In njegovi zaupniki so obveščevalci. Tudi Putin je najprej obveščevalec in šele nato politik in način njihovega razmisleka je drugačen kot bi bil način premisleka diplomatov. Ameriški predsednik Joe Biden je konec lanskega leta oblikoval posebno skupino analitikov, ki so začeli preučevati morebitno Putinovo odločitev za prisvojitev ruskega zgodovinskega in etničnega prostora, okupacijo Ukrajine. Nato je Biden napovedal, da bo Rusija napadla v sredo, 16. februarja 2022. Putinov odgovor je bil posmehljiv, da ne bo Rusija nikogar napadla. Vsi Putinovi oboževalci so v četrtek, 17. februarja slavili, saj da se je zahodni svet zmotil ter kazali posnetke nekaj ruskih tankov, ki so jih nalagali na železniško kompozicijo in naj bi jih peljali nazaj v kasarne. Toda vse je bila samo Putinova nova laž. Zato še včeraj, v sredo, 23. februarja, ni bilo povsem jasno ali se bo ruska vojaška invazija usmerila proti Kijevu ali bodo morda napadli Moldavijo ter s tem zaokrožili okupirana ozemlja.

Odgovora demokratičnih držav na Putinovo vojno sta lahko samo dva: uvedba gospodarskih in bančnih sankcij ter politični bojkot Rusije. Ruski predsednik bo moral zbrati vse preostale politične zaveznike in prijatelje. Odmeve vojne bo najprej razširil na bližnji Balkan. Že v ponedeljek, 28. februarja se je na obisk v Beogradu napovedal zaupnik ruskega predsednika, nadzornik ruskih tajnih služb, sektretar Sveta varnosti, Nikolaj Petrušev, bivši direktor ruske obveščevalne službe FSB, sedaj pa sekretar sveta varnosti Ruske federacije. Mož čigar vpliva in moči ne gre podcenjevati. Uradno naj bi prišel v Beograd obvestiti notranjega ministra Aleksandra Vulina, s katerim sta se nazadnje srečala v Moskvi, tretjega decembra lani, da se prostovoljci iz Bosne in Hercegovine, Kosova in Albanije borijo na ozemlju Ukrajine proti ruskim paravojaškim formacijam. Dejansko pa prihaja k srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Prihaja s Putinovim toplim pozdravom in manj toplo zahtevo po izterjavi dolga. Na Vučićevi mizi se bo znašla zahteva po priznanju neodvisnosti dveh ukrajinskih provinc, ki jih je ruska vojska sedaj že okupirala in po podpori ruski vojni v Ukrajini. Dejansko bo zahteval naj Vučić, ki si v srbski javnosti načrtno gradil mesto Putinovega državniškega intimusa, pozabi na EU, saj da sedaj ni več čas za sedenje na dveh različnih stolih. Naj torej zanemari smernice Evropske komisije o povečanju usklajenosti srbskih odločitev z zunanjo politiko EU. Torej ne podprejo sankcij proti Rusiji. V nasprotnem sledi najprej radikalno povečanje cen ruskega plina za srbske odjemalce in predvsem odmevno sporočilo ruskim podpornikom v Srbiji, da je Vučić izdal Rusijo. Podoben bo tudi drugi predlog, ki ga bo prinesel Petrušev. Da se mora Srbija aktivneje aktivirati v operacijo deevropeizacije Bosne in Hercegovine ter preprečitve približevanaj zvezi Nato. Vojna v Ukrajini dobiva svoj odsev tudi na Balkanu.

Komentar je bil objavljen v Primorskih novicah 25. februarja 2022.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s