Velik oglas v nemškem časniku Bildt

Povsem na začetku tega tedna se je oglas znova pojavil, tokrat v nemškem časniku Bildt. Najprej je bil objavljen v nekaterih vplivnih evropskih časnikih, tudi v enem izmed hrvaških časopisov, a se je njegovo pojavljanje nekako izgubilo v še bolj zanimivih vesteh, kateri od časopisov so objavo kljub dobremu plačilu zavrnili. Vmes je bilo precej dolgotrajno nekajdnevno molčanje, ki je kazalo na zadrego naročnika propagandnega sporočila. Toda ko je isti naročnik sestavljal vsebino, ki jo je želel predstaviti evropskim bralcem, je bil očitno jezen. Celo zelo jezen.

Drugače je težko pojasniti sedem objavljenih stališč. Med njimi tudi, da izrekajo “ne” evropskemu cesarstvu ali da je treba iz temeljnih dokumentov Evropske unije odstraniti navedbe o vse bolj povezani Uniji in tako vrniti evropsko demokracijo, tudi s krepitvijo moči nacionalnih parlamentov, ali da imajo izbrani voditelji pravico sprejemati odločitve, da je torej naloga državljanov predvsem delati, plačevati davke in zaupati svojim voditeljem. In povsem na koncu oglasa, da je treba Srbijo takoj sprejeti v EU, saj da je tudi to ena izmed točk stabilnosti Evrope.

Morda je bil prav ta zadnji del bolj razumljiv, saj Orban ne skriva ambicij svojevrstnega mentorstva pri evropskem članstvu držav Zahodnega Balkana. Da pa bi lahko razumeli vsebino ostalih točk celostransko tiskanega oglasa, moramo začeti še kakšen dan prej, v četrtek, 24. junija 2021. Saj se je verjetno prav vse, kar je povzročilo pripravo propagandnega oglasa madžarske vlade, zgodilo prav tega dne.

Madžarski predsednik je že pred sejo evropskih voditeljev sporočal, da njegov parlament ne bo umaknil zakonskega predloga, ki posega v temeljne človekove pravice in svoboščine. Nekaj ur kasneje se je običajno srečanje voditeljev držav članic EU tudi zato začelo z razpravo o pismu, ki ga je podpisala večina prisotnih predsednikov. O dokumentu, ki govori o nujnosti spoštovanja človekovih pravic in predvsem pravice biti drugačen. Povod tega nepričakovanega pogovora evropskih voditeljev je bila madžarska namera sprejeti zakon, ki je v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU ter diskriminira ljudi zaradi njihove spolne usmerjenosti. Orban je očitno prestopil mejo evropske politične tolerance. Predsedujoči sestanka, portugalski premier Antonio Costa, je ocenil, da je nesprejemljivo, da so tisti, ki ne sprejemajo evropskih temeljnih vrednot, del EU. V razpravi se je postavila povsem vidna ločnica med državami, ki so ostale tiho, onimi, ki so podprle madžarskega predsednika Viktorja Orbana, in državami, ki predstavljajo najbolj povezano jedro Evrope. Kot bi z debelim pisalom risal novo mejo po evropskem zemljevidu.

Na sestanku so ponovno govorili o spoštovanju temeljnih načel skupnega življenja v EU. O demokraciji, vladavini prava, spoštovanju temeljnih človekovih svoboščin in preprečevanju diskriminacije ljudi. Bil je nekakšen nov začetek razprave o dveh različnih Evropskih unijah, tisti, ki spoštuje evropska temeljna načela, in drugi, ki bi jih najraje prilagaja svojim dnevno političnim potrebam. Orban je samo nekaj dni pred tem v slavnostnem govoru ob dnevu madžarske neodvisnosti, v soboto 19. junija, sporočil, da je potrebno omejiti pristojnosti Evropskega parlamenta in dati pravico vsakemu nacionalnemu parlamentu, da ustavi evropsko sprejemanje zakonov, ki se dotikajo njihovih političnih interesov. Tako kot je pred meseci govoril o zgodovinski rehabilitaciji Miklosa Hortyja kot velikega domoljuba in napovedal izbris Hortyjeve vloge madžarskega voditelja, ki je že ob koncu druge svetovne vojne sodeloval pri usodah pol milijona madžarskih Židov, ki so jih deportirali večinoma v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Ali še pred tem, da so mislili, da je Evropska unija Madžarska prihodnost, da pa sedaj vedo, da je prav Madžarska prihodnost Evropske unije.

Po četrtkovem sestanku evropskega vrha se napoveduje čas, ko se bodo morale države članice EU opredeliti, kateremu delu Evropske unije pripadajo. Tako je bilo razumeti razpravi nizozemskega in luksemburškega premiera. V sredo, 7. julija, je madžarski parlament sprejel sporni zakon. Po vsem povedanem na sestanku 24. junija letos se zdi, kot da lahke poti nazaj ni več. Zato tudi objave plačanih propagandnih oglasov. S tem je zastal še eden izmed pomembnih evropskih procesov. Slovenija, ki je za šest mesecev prevzela evropsko predsedovanje, si ga je postavila kot osrednjo točko svoje agende.

Proces evropske širitve se bo bolj ali manj ustavil. Težko bi bilo pričakovati, da bo aktualna politika EU prav sedaj, po četrtkovem sestanku, razširila z vprašanjem nove evropske širitve na Zahodni Balkan. Orban je s svojim oglasom naredil Srbiji in ostalim državam Zahodnega Balkana slabo uslugo.

Obdobje med letoma 2001 in 2004, ko so bile države regije v ospredju evropskega interesa in so se zato tudi kazale realne in oprijemljive možnosti njihovega članstva v EU, je po plačanem madžarskem oglasu še težje ponovljivo. To se je pokazalo že v času sedanjega portugalskega predsedovanja, ko je Severna Makedonija kljub vsem zavezam in izpolnjenim političnim obljubam ostala tam, kjer je bila. Pokojni srbski predsednik vlade dr. Zoran Đinđić je razumel, da želi EU, preden te sprejme za skupno omizje, svojevrsten izkaz, da znaš reševati svoja odprta vprašanja, da torej ne prinašaš novih in doma nerešenih vprašanj na skupno evropsko omizje. Đinđić je vedel, da je treba spoštovati evropski pravni red in človekove pravice ter se opredeliti do svoje preteklosti. Ko je začel govoriti o srbskih vojnih zločincih, ki jim je potrebno soditi pred mednarodnim sodiščem v Haagu, in o nujnosti rešitve odprtih vprašanj s Kosovim, so ga ubili.

Danes je takšnega razumevanja o potrebni izpolnitvi pogojev za članstvo v EU med voditelji držav Zahodnega Balkana bistveno manj. Zato se tudi napovedano neformalno oktobrsko srečanje držav članic EU in držav Zahodnega Balkana, ki mu bo predsedovala Slovenija, ne bo moglo zaključiti z odločitvami, ki bi bile drugačne od vseh poznanih iz zadnjih dvajsetih letih. S sporočilom o tem, da vedno pridejo boljši časi in da jih velja počakati.

Komentar je bil objavljen v Primorskih novicah 9. julija 2021.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s