Potem se je v 113. minuti tekme veselila gola

To ni bila običajna nogometna tekma in tudi ona, ki se je tako veselila zadetka, ni bila povsem običajna gledalka, ki je ne bi mogli prepoznati med množico navijačev na stadionu Maracana. V Rio de Janeiro je pripotovala samo zaradi te predstave. Bilo je 12. julija 2014, ko je nogometna reprezentanca Nemčije osvojila prvo mesto na svetovnem prvenstvu v Braziliji, potem ko je v 113. minuti Mario Götze dal gol za zmago nad reprezentanco Argentine. In ona je bila neizmerno vesela, svojo radost je tudi povsem očitno razdajala vsem, ki so jo spremljali.

Kasneje so pravili, da je bila tistega dne enostavno drugačna in da je ob čestitkah igralcem nemške reprezentance nekatere izmed njih objela in celo poljubila. Prav na tem mestu zmagoslavja bomo tudi zapustili to prestižno tekmo, saj nas bolj zanima, kaj se je zgodilo dan zatem, v nedeljo, 13. julija. Nemška kanclerka Angela Merkel je namreč takoj po koncu nogometne tekme odpotovala iz Ria v hrvaško obmorsko mesto Dubrovnik. Udeležila se je srečanja predsednikov držav zahodnega Balkana, zbranih okoli iniciative Brdo-Brioni. Sestanek je bil po njenem nastopu povsem drugačen, kot bi Merklova že vnaprej načrtovala, kako bo z udeleženci delila zmagoslavje, dobro voljo, tekmovalnost, željo po uspehu, skratka vse, kar je videla dan prej iz častne lože velikega nogometnega stadiona.

Srečanje je bilo predstava novega upanja, ko so bili vsaj za hip pozabljeni tudi spori, medsebojne zamere in vojne. Tistega dne je bilo videti, da je skorajda vse tudi rešljivo. Angela Merkel je govorila o novih razvojnih projektih, ki jih je finančno pripravljena podpreti evropska vlada. O gradnji modernih cest, železnic, obnovitvi energetskega omrežja, jadransko-jonski avtocesti, železniškem koridorju med Münchenom in Istanbulom, jadransko-jonskem plinovodu, krepitvi energetske povezanosti in novih proizvodnih kapacitetah, o vsem, kar bo omogočilo pretok ljudi, blaga, uslug in kapitala v in med državami regije. Ter izboljšalo življenjski standard državljanov. Sodelujoči predsedniki in predsednica Kosova so začeli iskati projekte, ki bi jih lahko predlagali, in obenem razmišljali ne samo kako to nepričakovano ponudbo nemške kanclerke predstaviti domači javnosti, temveč tudi kako to prikazati predsednikom vlad v svojih državah. Tistim, ki so vedno radi malce podcenjevalno ocenjevali delo predsednika države.

V nedeljo, 17. maja 2021, so se predsedniki in kosovska predsednica ponovno srečali na gradu Brdo v Sloveniji. Tokrat je bilo pomembno že samo dejstvo, da so sedeli za skupno mizo in se pogovarjali. Gostitelj srečanja, slovenski predsednik Borut Pahor, je moral biti zelo prepričljiv, ko jih je obiskoval in jim predstavljal namen in pomen srečanja. Da morajo oblikovati skupno izjavo o sočasnem sprejemu držav zahodnega Balkana v EU. Saj mora Evropska komisija gledati na ta mehki trebuh Evrope kot celoto in ne samo kot na posamične države, ki se pogajajo o članstvu. In izjavo so v nedeljo, 17. maja, tudi zares sprejeli. Če je Merklova v Dubrovniku še govorila, da morajo zahodnobalkanske države pred evropskim polnopravnim članstvom rešiti bilateralne, zlasti mejne spore, so se tokrat dogovorili, da sestanki procesa Brdo-Brioni ne morejo biti mesto reševanja medsebojnih nerešenih vprašanj. Evropski širitveni proces se je ustavil z vstopom Hrvaške v EU. In tudi tega ne bi bilo, če bi Slovenija vztrajala z meddržavnim sporazumom o arbitraži dogovorjenih principih o mejnih vprašanj.

Ko je bil sporazum že podpisan, je bila v Zagrebu, v primerni tišini, sprejeta odločitev, da ga je potrebno razveljaviti. Toda ne pred sprejemom Hrvaške v EU. S sporazumom o arbitraži je bilo namreč dogovorjeno, da bo Hrvaška najprej priznala in uveljavila razsodbo sodnikov o meddržavni meji in šele potem, kot bi rekla Merklova, prisedla k evropskemu omizju. Ko je Slovenija sprejela ustna zagotovila najvišjih predstavnikov hrvaških oblasti, da bodo spoštovali in sprejeli prav vsako sodbo arbitražnih sodnikov, in je glasovala za hrvaško članstvo v EU, se je demontaža dogovora o arbitraži lahko začela. Sedaj nobena država ne bo več ravnala tako galantno. Z novimi razpravami o evropskem članstvu držav zahodnega Balkana se začenjajo tudi prikriti premisleki, kaj vse mora katera izmed držav urediti, da ne bi kasneje tega – kljub vsem obljubam – pozabila.

Prva takšna točka bo različno videnje poteka meje na morju med Hrvaško in Črno goro. Hrvaška bo Podgorici blokirala vsa zaključna evropska pogajanja, če Črnogorci ne bodo pristali na njene zahteve. Severna Makedonija, ki se je uspela sporazumeti z Grčijo, je sedaj pred novo veliko težavo. O tem na srečanju na Brdu niso govorili. V sredo, 19. maja , torej samo tri dni po koncu sestanka na Brdu, so poklicali na bolgarsko zunanje ministrstvo v Sofiji hrvaško veleposlanico. Protestirali so zaradi navedbe hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, da se Severna Makedonija nahaja v nemogočem položaju, saj posega Bolgarija v njen intimni prostor z ultimatom, naj v makedonskih učbenikih zgodovine spremenijo svojo nacionalno genezo. Naši odnosi so na najnižji možni točki po letu 1990, je pred srečanjem na Brdu razložil makedonski predsednik Stevo Pendarovski. Bolgarija zahteva, naj se Makedonija za ceno vstopa v EU odreče svoji identiteti in jeziku. Ko je prišel Pahor v petek, pred tednom dni, v Beograd, je zelo diplomatsko govoril, da bi bilo izvrstno, če bi vse države zahodnega Balkana vstopile istočasno v EU, saj da bodo samo tako nacionalizmi izgubili svojo privlačnost in da bile morebitne spremembe meja nemogoče brez novih vojn. Kot odgovor je dobil vprašanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića, kdaj se je začelo uveljavljati načelo nespremenljivosti meja na Balkanu, “leta 1991, ko so razbijali Jugoslavijo, leta 1998 z začetkom secesije Kosova ali 2008, ko je Kosovo razglasilo neodvisnost”? Vučić je napovedal, da bo prav zato zahteval dopolnitev pripravljene skupne izjave srečanja na Brdu. Tako se je potem tudi zgodilo.

Pahorjeva ideja o istočasnem vstopu držav regije v EU je povsem korektna. Toda pred tem se bo potrebno vrniti vsaj k tisti zahtevi Angele Merkel, o kateri je govorila na srečanju predsednikov držav zahodnega Balkana leta 2014. Ne prinašajte svojih starih težav na evropsko mizo, pred vstopom v EU morate rešiti svoje medsebojne probleme. Če so leta 2014 še iskali nove razvojne projekte, ki bi lahko dodatno spodbudili gospodarstva držav v regiji, jih tokrat, maja 2021, niso več omenjali. Saj za kaj več kot za sprejetje skupno dogovorjene izjave verjetno tudi niso imeli mandata. Srečanje na Brdu se je v nedeljo, 17. maja, tudi končalo. Bilo je pomembno, da so se predsedniki in predsednica pogovarjali. Toda prav vsi problemi in težave so ostali natančno takšni, kot so bili.

Komentar je bil objavljen v Primorskih novicah 21. maja 2021.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s