Bilo ga je res strah. Pa to niti ne bi bilo najhujše, če temu ne bi sledilo vprašanje, prav posebno, ki mu je vsakič znova sedlo na prsi in zahtevalo odgovor. In mu hkrati tudi sporočalo, da je izbran, da popravi strahotno zgodovinsko krivico, ki je bila povzročena njegovi državi. Najprej je iskal notranje sovražnike, ki bi jih veljalo javno obtožiti nespoštovanja madžarske bolečine. Potem je našel sovražnika povsem v svoji bližini, mecena stranke, svojega finančnega podpornika ter bogataša Georga Sorosa in ga obsodil. Odstranitev Sorosa so volivci nagradili. Takrat je bila začrtana smer novega političnega vzpona, vzpona Viktorja Orbána.
Za resnični uspeh, ki bi mu dal moč, tudi zunaj meja Republike Madžarske, je potreboval zunanje zaveznike. Verjel je, da bo prva država s tega seznama sosednja Hrvaška, ki ji je obljubljal vlaganja v pristanišče Reka in financiranje gradnje železniške povezave kvarnerskega pristanišča z Budimpešto. V istem času sta s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem podpisala zavezo o milijardni naložbi v gradnjo hitre proge med Beogradom in Budimpešto ter takoj po podpisu izvedbo in finančni načrt projekta razglasila za državno skrivnost.
Orbána sta nekako begali samo dve dejstvi, ki si jih ni znal povsem pojasniti. Da je bil julija letos ponovno izvoljeni hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković premalo goreč ob omembi novega evropskega zavezništva z Madžarsko, saj da jim bolj ustrezajo povezave z Avstrijo in Nemčijo. Ter to, da je Vučić nepredvidljiv zaradi svoje strasti obiskovanja evropskih prestolnic in poudarjanja, s kom vse je najboljši prijatelj. Prav zato se je tudi odločil povedati, da ve, da je izbran in da ima zgodovinsko nalogo.
Orbán je bil 4. junija 2020 slavnostni govornik ob odprtju velikega spomenika Madžarska kalvarija v mestecu Sátoraljaújhely, kraju s tremi imeni, Neustadt am Zeltberg, Nove Mesto pod Šiatrom in židovskim imenom Ihel, zelo blizu meje z Republiko Slovaško. Govoril je o zgodovinski krivici, ki se je zgodila Madžarski z mirovnimi sporazumi ob koncu prve velike svetovne vojne. Bilo je obujanje bolečine zaradi križeve poti, ki so jo morali prehoditi, o zločinu, potrebni tolažbi, upanju in novi ohrabritvi, ki jo bo madžarski narod dobil, ko se bo lahko dvignil nad bolečino. To je bil nenavaden govor predsednika države Evropske unije.
Orbán je namreč nadaljeval, da so le Madžari tisti, ki so slišali besedo Bog, in zato svoja srca oddali krščanstvu. Ter se zato lahko branili tako pred napadi zahodnih cesarstev kot vzhodnih pogromov. Zato, je dejal Orbán, je treba slaviti madžarske ženske, ki so rojevale zadosti otrok in pomagale, da postane država evropski prvak preživetja. A je ženskemu junaštvu sledil nož v hrbet. Po prvi svetovni vojni je namreč Zahod, je govoril Orbán, posilil tisoč let stare evropske meje in zgodovino srednje Evrope. Madžarskega predsednika vlade je bilo treba takrat poslušati, da bi lahko predvideli, kaj se bo dogajalo prav te dni.
Orbán preprosto ne bo hotel podpreti milijardnega evropskega mehanizma solidarnosti za pomoč po strahotni krizi koronavirusa. Da bo to občutljivo točko evropskega gospodarstva in razvoja izbral kot mesto svojega upora. Orbán je 4. junija 2020 govoril tudi o tem, da so Madžari, ki jih vodi, vzdržali. In da jim prav to daje pravico, da gradijo Novo Evropo, skupaj z zavezniki, s katerimi so tesno povezani. Z državami novega evropskega jedra, Poljsko, Slovaško, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo. Da bodo prav te države ključna obrambna linija pred Zahodom. In to predvsem zato, ker Madžarska še nikoli v zadnjih sto letih ni bila tako močna. Saj se svet spreminja, a da bodo tektonske spremembe šele sledile, ker se rojeva povsem nova svetovna ureditev. Čas, ko bo peta generacija Madžarov lahko popravila strahovite krivice, ki so bile zadane državi po prvi svetovni vojni. Tudi z odvzemom slovenskega Prekmurja. Vse se bo zato ponovno vrnilo, saj je, kot je rekel Orbán, pred nami, Madžari in našimi sledilci velika epoha, zato je treba biti pripravljen na ta dan. Najprej Madžarska in nato še sam Bog nad vsemi nami.
Govor madžarskega predsednika ob odkritju spomenika v mestecu Sátoraljaújhely je bil napoved, da bo Viktor Orbán zavrnil evropski načrt pomoči podjetjem, podjetnikom, umetnikom, pisateljem, obrtnikom in vsem, ki zaradi razmer za obvladovanje virusa ne morejo opravljati svojega dela. Da bo prav to izkušnjo prvih let 21. stoletja, za katerega se je do februarja letos zdelo, da je že vse predvidljivo vnaprej, izrabil za začetek omenjenih tektonskih premikov. Formalno, ker se ne strinja, da zaradi principa vladavine prava Evropska unija finančno lahko kaznuje države članice, ki tega ne spoštujejo. A to ni pravi razlog. Ključni razlog njegovega nasprotovanja je njegova odločitev, da je evropski mehanizem spoštovanja prava zgolj nekakšen nov izum njegovih novih sovražnikov, tistih, ki se ne znajo pokloniti madžarski žrtvi in bolečini po koncu prve svetovne vojne.
Orbán verjame, da je izbran, da osvobodi Madžarsko in evropske države, ki ji bodo sledile. Tako da bodo pravilno razumele pomen tradicije, nacije, družine in vere. Zato Orbán poudarja predvsem zavezništvo Madžarske in Poljske kot odločilne osi, ki lahko zavre vse, ki njegove ideale predstavljajo kot vračanje v stare čase. Orbán želi s Poljsko dokazati, da je dovolj močan, da lahko zavrne vse evropske odločitve, s katerimi se ne strinja.
Prav zato poudarja, da so Hrvaška, Srbija in Slovenija na pravi evropski poti, prav tako kot je vladajoča Bolgarska stranka.
Orbán sporoča, da s poljskim predsednikom vlade nista sama.
Borut Šuklje 