Dan, ko je Lana K. začela pripovedovati

Lepega dne, 10. decembra 2019, se je zanjo vse spremenilo. Zjutraj je bilo še prav tako, kot je pričakovala, popoldne pa že vse drugače. In to zaradi enega samega obiska, ki se je začel z zvonjenjem ob vratih njenega stanovanja, resda neučakanim in tako drugačnim od poznanih, toda vseeno samo sporočilom, da je nekdo pred njenimi vrati. Obiskovalca sta bila kriminalistična policista, ki sta jo odpeljala na zagrebško policijsko postajo Kruge.

Lana K., tako jo moramo imenovati, stara dobrih trideset let, je bila osumljena, da je z neupravičeno pridobljeno kreditno kartico American Express Platinum sama sebi kupovala darila. Prav vse bi pri tem tudi ostalo, če ne bi v celoten zaplet že nekaj dni pred tem vstopil tudi slovenski častni konzul na Hrvaškem, eden izmed bogatejših Hrvatov, kot ga radi predstavljajo, izjemen zbiratelj slik vrhunskih hrvaških in tujih avtorjev, lastnik veletrgovine Orbico, Branko Roglić. On je prijavil nenadno in nepojasnjeno izginotje svoje osebne kartice American Express Platinum. Potem je šlo vse zelo hitro.

Pravzaprav prehitro za decembrski čas, ko so bili zagrebški hoteli polni obiskovalcev in ulice centra mesta prepolne onih, ki se začno že z Miklavžem veseliti božično novoletnih praznikov, z vsemi težavami policije, ki so povezane s tem. Predvsem pa zaradi vsaj dveh mednarodnih akcij, ki jih je prav v tistem času vodila ali usklajevala zagrebška policija; prve s tajnim imenom “Krug”, preiskave pranja denarja za mednarodne kriminalne skupine, in druge, v kateri so iskali dokaze za veliko preprodajo luksuznih osebnih avtomobilov ter temu namenjeno ponarejanje potrebnih dokumentov.

In znotraj vseh teh akcij, ko je tudi Europol, evropska agencija za kazenski pregon, postavila v Zagrebu – prav zaradi obilice dela – svojo mobilno pisarno, je zagrebška policija imela čas v samo nekaj dneh odkriti izginulo kartico, pridobiti vse dobrine, kupljene z njo, in aretirati osumljenko. Lana K. je namreč na policiji priznala, da je omenjeno kartico našla, se tudi pokesala, vrnila kartico, izročila vse, kar je kupila in priznala krivdo za potrošenih 3000 evrov. Pri tem bi tudi ostalo in bilo bolj ali manj pozabljeno.

Lano K. bi kazensko ovadili in jo zaradi priznanja in vrnitve vsega kupljenega tudi tako obravnavali. Branko Roglić bi samo znova pokazal, da sledi svojima dvema življenjskima principoma, da je v katoliškem kulturnem podnebju družina sidro in temelj urejenega življenja ter da je treba biti v poslovanju skrajno rigorozen in predvsem zelo varčen. Ter da je tako, kot je v skladu s svojimi načeli leta 1991 poklical direktorja svojega slovenskega podjetja in mu naročil, naj takoj vrne denar, ki si ga je prekomerno izplačal, ali pa ga bo prijavil policiji, in kot je 30. marca 2017 blokiral račune takrat velikega Agrokorja, ker so mu bili dolžni nekako 1,5 milijona evrov za dobavljene cigarete in ko je decembra 2019 prijavil izginotje kreditne kartice ter ovadil neznanega storilca.

Lana K. je bila 30. septembra 2020 že na sodišču. Začela je s svojo pripovedjo sodnici Ivani Bujas. Povsem drugače, kot je bilo pričakovano. Ne o kartici in nakupih, temveč o zapleteni ljubezenski zvezi s poročenim moškim, o njunih izletih, poletnih dopustih, ki jih je preživljala blizu njegove družinske vile, pa tudi o pogostih skupnih poteh v Slovenijo, ko ga je vozila v njegovem vozilu z oznakami CC, oznakami častnega konzula. Pa tudi o tem, kako so ji uredili službo v poslovnem klubu hrvaško slovenskih gospodarstvenikov in ji kasneje nenadoma dali odpoved. In šele zatem je Lana K. omenila tudi kartici, že znano American express Platinum in drugo – kartico Mastercard Nove ljubljanske banke z odobrenim mesečnim limitom v višini 5000 evrov. Ki da jih ji je dal v uporabo njen ljubimec.

Sodnici je povedala, da to ni bil enonočni ali nekajmesečni ljubezenski izlet, ki bi bil bolj namenjen lastni nečimrnosti ali posebnemu ženskemu dolgočasju, temveč je bilo to razmerje s poročenim moškim, ki je trajalo od konca leta 2011 do konca leta 2019. Da ji je obe kartici predal on, Branko Roglić, za plačevanje njunih računov, saj da so izpiski kartice Nove ljubljanske banke prihajali ne na ljubimčev domači, temveč na službeni naslov. Nato ji je, kot dokaz, povedala tudi številko kode, potrebne za uporabo kartice. Bil je popoln preobrat. Oblikovala se je druga zgodba o istem dogodku. Le velika in skorajda nepremostljiva je ostala razlika med obema, ki sta jo predstavila: Lano K., anonimno gospo, obtoženo odtujitve in zlorabe kreditne kartice, in vplivnim hrvaškim lastnikom.

Roglić je v četrtek, 11. septembra letos, skorajda sočasno z njenim pričanjem na sodišču tudi nastopil in pripovedoval. Le da sta bila okolje in občinstvo povsem drugačna. V zagrebškem hotelu Westin je predstavil svojo knjigo, avtobiografijo, pričevanje o tem, kako je ustvaril velik poslovni imperij praktično iz nič. Pravzaprav ne čisto iz nič, temveč prek leta 1993 opravljene privatizacije zagrebške tovarne baterij Croatia. Na predstavitvi v prepolni in slavnostno okrašeni dvorani so v prvi vrsti sedeli trije predsedniki republike Hrvaške, Stipe Mesić, dr. Ivo Josipović in Zoran Milanović. Pred Lano K. je sedela samo sodnica Ivana Bujas in ni bilo ne velikih cvetličnih aranžmajev niti uglednih poslušalcev.

Po predstavitvi Roglićeve knjige so se gostje večinoma razšli, saj je bilo dogodek končan, po pričanju Lane K. pa se je delo sodnice znova začelo. Oceniti bo morala, katera od dveh zgodb je resnična in katera je bila oblikovana zaradi kontrole posledic. Ali je Lana K. zaradi negotovosti in napetosti, kdaj se bo oglasil zvonec, na policijski postaji Kruge priznala svojo krivdo in šele kasneje, prav za nastop na sodišču, oblikovala z vrsto podrobnosti opremljeno zgodbo o svoji dolgoletni zvezi z uglednim lastnikom, ki ga hodijo poslušat sedanji in bivši predsedniki države? In je bila zato prijava, ki jo je zagrebški policiji predal Branko Roglić, varčen in skrben gospodar, mož principov in varuh skrbnega družinskega življenja, povsem zadosten dokaz njene krivde. Ali pa je morda Lana K. zaradi posebnih okoliščin na policijski postaji Kruge govorila, kar ji je bilo naročeno.

Bujasova je dobra sodnica. Bral sem njen pravni komentar, ob veliki hrvaški aferi zaradi uboja Stjepana Đurekovića leta 1983 in leta 2014 izdane zahteve nemških pravosodnih oblasti, naj Hrvaška Nemčiji izroči še živeča nalogodajalca likvidacije. Sledile so obsežne politične razprave o potrebni državni zaščiti posameznikov s posebnimi zaslugami za državo in potrebni zavrnitvi nemškega zapornega naloga. Bujasova je takrat pisala o nujnosti pravnega pogleda na stvari same, takšne kot so bile, brez obremenjenosti z zunanjimi političnimi doživetji. To bi lahko danes pomenilo, da bo tudi v primeru Lane K. preverjala zgolj dejstva in dokazljivost dogodkov, razbremenjena z njenim, Lane K. ali njegovim političnim, družbenim in finančnim mestom v hrvaški družbi.

Komentar je bil objavljen v Primorskih novicah 30. oktobra 2020.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s