Balkanski čistilci, ki so dobili novo nalogo

Če bi jih tistega večera slučajno opazili, bi ostali v dvomu. Ni bilo namreč povsem jasno, ali so se v velikem mestu zgolj izgubili ali pa med parkiranimi vozili iščejo nekaj, kar morajo najti. V torek, 26. maja letos, so svoj majhen avtomobil znamke smart ustavili ob robu ulice v okrožju Pechers’kyi v Kijevu, glavnem mestu Ukrajine. Na vozilu so, tako kot zahtevajo cestno prometni predpisi, prižgali utripajoče luči, izstopili in s pogledi skrbno preverili okolico.Prav to bi nas lahko navedlo k oceni, da so tisti dan pač izkoristili za ogled okrožja ter nemara obiskali znameniti samostanski kompleks s katakombami ali državni muzej velike domovinske vojne. In da utrujeni od vtisov iščejo pot do ulice Khreschatyk z množico lokalov in modnih trgovin. Toda obenem bi natančnejšega opazovalca zmotila njihova izrazito sklonjena drža, kot da bi se želeli skriti med parkiranimi vozili. Kmalu zatem je poseben oddelek kijevske policije potrdil zgolj to, da so bili trije moški res obiskovalci Kijeva, a da jih niso zanimale ne znamenitosti in dragocenosti, ki jih hrani ukrajinska pravoslavna cerkev in še manj bližnji muzej domovinske vojne. Bili so čistilci s potnimi listi balkanskih držav, Srbije, Črne gore in Makedonije.

V Kijev so prispeli že prve dni maja, da bi poiskali tarčo, ki so jo morali odstraniti. Opazovali so njega in njegovo družino. Njegove fotografije so bile zelo redke, stare deset in več let, toda naročniki so jih oskrbeli z najnovejšimi, saj jim je bilo pomembno, da ubijejo prav njega in ne morda koga njemu zgolj naključno podobnega. V slabem mesecu opazovanja so lahko ugotovili ure njegovega gibanja, lokale, v katere je zahajal, in ulice, po katerih se je običajno vozil, ko je zapustil svoje stanovanje. Zato so v torek, ko so ustavili avtomobil znamke smart ob robu ulice, vedeli, da se bo kmalu pojavil.

Radoje Zvicer, on je bil njihova tarča, je pritekel v ustrezni tekaški opremi, prav takšni, kot jo uporablja večina rekreativcev, izstopala je le maska, s katero je imel pokrit obraz. Pa bi tudi njo lahko pripisali morebitni bojazni pred novim virusom. Ko jih je zagledal, je skušal pobegniti, saj je vedel, da so našli njegovo novo skrivališče. Prestrelili so ga s petimi streli, zažgali avtomobil in izginili. Policija jih je kasneje aretirala v mestu Odesa, ko so nameravali prestopiti mejo z Moldavijo.

Zvicer se je zadnja leta skrival, deloma v prestolnicah bivših jugoslovanskih republik, večinoma pa v državah zahodne Evrope. Pravijo, da je uporabljal potni list, izdan v Bosni in Hercegovini, z imenom Josip Babić, rojen 6. februarja 1979 v nemškem Nürembergu. Običajno so ga iz ustreznih policijskih ali tožilskih krogov obvestili, da so blizu njega, in mu dali čas, da je pravočasno pobegnil. Tako kot leta 2018, ko so mu – stanoval je v Prištini – sporočili, da ga bodo naslednji dan aretirali. In je odšel. Sedaj ga, hudo ranjenega, zdravijo v eni izmed bolnišnic v Kijevu.

Vse se je začelo v slikovitem mestecu z osemnajstimi cerkvami in strateško pomembnim zalivom, v črnogorskem Kotorju. Eno večjih evropskih kriminalnih združb za prenos trdih drog iz Južne Amerike na stari kontinent je vodil Darko Šarić, sedaj zaprt v beograjskih zaporih. Ni povsem jasno, toda ob začetku svojega vzpona naj bi bil posredno udeležen tudi pri mafijskem obračunu v slovenskem glavnem mestu, Ljubljani. Prve dni septembra leta 2003 sta zgodaj zvečer v bar hotela Lev ob velikem hotelskem vhodu vstopila dva moška. Čistilca. Z natančnimi streli sta ubila Mišo Vujačića, moža, ki naj bi bil konkurenčno nevaren Šarićevemu krogu. Hotelske kamere so vse posnele. Hotel je bil tistega večera namreč poln, pa ne samo turistov, temveč tudi varnostnikov, ki so sodelovali pri državnem sprejemu – organizirala ga je ambasada republike Slovaške -, in pripadnikov izraelskih služb, ki so varnostno ocenjevali in pregledovali sobe, v katerih naj bi bili nameščeni nogometaši izraelske državne reprezentance.

Šarić je prevzel oblast in nadzor nad prepovedano trgovino. Obenem pa oblikoval gospodarski del družine, ki je vlagal denar v nakupe in prevzeme podjetij. Tudi v Slovenijo so kot kupci podjetij prihajali zanimivi posamezniki in puščali sledi, svoje in onih, ki so jih sprejemali in nudili pomoč pri nakupih. Konec maja 2010 so z usklajeno mednarodno policijsko akcijo – pomembno vlogo sta imeli tudi slovenska policija in ljubljanska policijska uprava – Šarićevo družino dobesedno razdrli. Nastal je prazen prostor. Črnega denarja je bilo zadosti, deloma je bil tudi že opran in varno parkiran v gospodarstvu, povezave s kolumbijskimi družinami, ki so nadzirale proizvodnjo heroina, so bile še vedno žive, poznane so bile tudi možne transportne poti v Evropo.

Takrat se je v Kotorju vzpostavila nova družina in nadaljevala s poslom. In kot se običajno zgodi, so se zaradi neobstoječe trde hierarhične strukture med njimi kmalu začela nesoglasja. Najprej glede vpliva in nato glede delitve denarja. Nekaj let pred tem sem se pogovarjal z direktorjem ameriške FBI Luisem Freehom, ki je natančno poznal dinamiko življenja mafijskih družin. Z njim smo odlično sodelovali, tudi zaradi prijateljstva z generalnim direktorjem slovenske policije Andrejem Podvršičem.

V Kotorju so zgolj ponavljali znane obrazce. Leta 2013, ko so ponovno pretihotapili večji tovor drog v Evropo, je skrivnostno izginilo 200 kilogramov kokaina. Našli so ga v španski Valencii v stanovanju enega izmed organizatorjev prenosa droge, Gorana Radomana. Kasneje so ga kot znak opozorila ostalim ubili v Beogradu. Kotorska družina se je razdelila na dva klana. Škaljarskega, ki je dobil ime po naselju v predmestju Kotorja, in kavaškega, ki je prav tako dobil ime po zaselku v zaledju Kotorja. In začela se je medsebojna vojna za prevzem celotnega, do tedaj skupnega tržišča. Predvsem pa se je začel eden izmed največjih mafijskih spopadov, ki jih v zadnjih letih poznamo v Evropi. Z množico likvidiranih, ki so obležali na ulicah balkanskih in nekaterih evropskih mest. Zadnji, ki so ga prerešetali, Radoje Zvicer, je bil vodja kavaškega klana. Vojna se nadaljuje.

Komentar je bil objavljen v Primorskih novicah 31. maja 2020.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s