Mož, ki sporoča neprijetne vesti

Začelo se je skoraj neopazno in bi v tej vsakodnevni podobnosti tudi ostalo bolj ali manj spregledano. Pa ne zaradi samega dogodka, pač pa zaradi časa, ki je nasičen s podobnimi sporočili, povezanimi z novimi vprašanji človeške ranljivosti. Nekateri so bili že skoraj prepričani, da bo 21. stoletje enolično in predvidljivo, predvsem pa neprimerljivo s predhodnim časom, prepolnim velikih in tudi tragičnih dogodkov. In potem se je začel čas virusa, čas covida-19.Prav zaradi tega je lahko zadnje dni letošnjega marca veleposlanik EU v Srbiji, italijanski diplomat Sem Fabrizi, objavil kratko vest o medicinski pomoči, ki jo je Evropa poslala v to državo. Temu je dodal štiri fotografije, najprej velikega letala, nato zabojnikov, polnih opreme, in povsem na koncu še posnetek rokovanja s predsednico srbske vlade Ano Brnabić, ki se mu očitno zahvaljuje za pomoč. Pa vendar bi ostalo vse skupaj, vestička in fotografije, dosegljivo samo zelo ozkemu krogu diplomatov, če se ne bi odzval Carl Bildt.

Tudi on je diplomat, bil je predsednik vlade kraljevine Švedske, kasneje tudi zunanji minister in v času jugoslovanskih vojn poseben odposlanec OZN za Balkan. Sedaj v Svetu Evrope sopredseduje odboru za zunanjo politiko. Tudi Bildtov odgovor je bil kratek. Verjetno bi pričakovali, da bo pohvalil evropsko politiko solidarnosti, ki da kljub vsemu vseeno nekako deluje. Ali da bo pokazal na pomen odločitve Republike Srbije, ki je pred šestimi leti vstopila v mehanizem civilne zaščite EU, saj ji prav to omogoča pridobitev pomoči iz evropskih strateških rezerv. Ter da bo vsemu dodal še kakšno spodbudno besedo o evropski perspektivi Balkana.

A ni bilo v Bildtovem odzivu prav nič od tega. Ko je Kitajska poslala v Beograd letalo z medicinskimi strokovnjaki in medicinsko opremo, je napisal Bildt, je srbski predsednik Aleksandar Vučić iz tega napravil veliko predstavo. Sedaj ko je prišla veliko pomembnejša pomoč EU, pa se ni dalo nikjer videti niti fanfar niti predsednika. Nekaj dni kasneje je svojo vestičko razširil s pojasnilom: Ne razumem strategije, da je vsa evropska pomoč Srbiji vedno znova minimalizirana ali zakrita. To je obrat v srbski politiki, v katerem, pravi Bildt, ne vidim posebne politične modrosti, saj je lahko odgovor na takšno novo politiko samo zmanjševanje evropske pomoči.

Bildt je bil prinašalec neprijetnih evropskih vesti. Zato namere njegovega sporočila ni razumeti zgolj kot oseben odziv ali celo nejevoljo. Podobno kot so ga želeli leta 1995, ko je prinašal neprijetne vesti, razumeti tudi v Zagrebu … 3. avgusta 1995, bil je četrtek, sta se v eni izmed vil, povsem blizu palači OZN v Ženevi, ponovno sestali hrvaška in srbska delegacija. Pogajanja o koncu vojne je vodil Thorvald Stoltenberg, ki je kasneje pripovedoval, da je šlo za svojevrstno gledališko predstavo. Srbska delegacija je namreč sprejela prav vse zahteve, ki jih je postavila hrvaška stran, vključno s takojšnjo kapitulacijo srbskega vodstva v Kninu. Prav ta nepričakovana pogajalska vdaja je povzročila popoln pretres. Hrvaška delegacija se je želela takoj vrniti v Zagreb, saj je imela zavezujoča navodila, naj takoj po pričakovani in želeni srbski zavrnitvi hrvaških zahtev zapusti Ženevo. Stoltenberg je sklical tiskovno konferenco in sporočil, da so pogajanja uspela ter da je srbska stran sprejela vse zavezujoče haaške zahteve. Vendar je bil načrt vojaške operacije Nevihta že pripravljen …

Ob štirih zjutraj naslednjega dne se je začelo. Carl Bildt je bil tisto jutro v Londonu. In tudi takrat je sporočil neprijetno vest. Da je treba hrvaško ofenzivo obsoditi z najtežjimi mogočimi besedami. Da so jo začeli neposredno po uspešnih ženevskih pogajanjih. Da hrvaška vojska zasipa z granatami civilno prebivalstvo ter da mora biti Evropa pripravljena na novo humanitarno tragedijo. Da gre za etnično čiščenje. Bildta so razglasili za nezaželeno osebo na Hrvaškem. Pa je zgolj prinesel sporočilo.

Tudi sedaj, konec marca 2020, so njegovo vest, ki jo je sporočil oblastem v Beogradu, bolj ali manj zavrnili. Pravzaprav minimalizirali. Ali pojasnili, da evropske solidarnosti ni in da je zato predsednik Vučić lahko za pomoč prosil edino državo, ki pomoč tudi velikodušno daje – Kitajsko. Čeprav je bila to dobra priložnost za javno predstavitev dejstev, da je EU največji investitor, donator in trgovinski partner Srbije. Da opravi država 65 odstotkov trgovine z državami unije – Nemčijo, Italijo, državami Cefte, predvsem Bosno in Hercegovino ter Romunijo.

Po kratkem premoru, namenjenemu čakanju na odziv, je sledil nov nastop. V ponedeljek, 20. aprila, je visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borell govoril na sestanku zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta. Ocenil je, da se pomoč, ki jo EU namenja regiji, ne upošteva v primerni meri. Temu je dodal oprijemljivo ilustracijo. Poglejte, je dejal, kaj se dogaja na ulicah Beograda, in videli boste prelepe velike plakate s sliko kitajskega predsednika Xi Jinpinga, na katerih piše: Hvala brat Xi, ker si nam pomagal. To je čudno, je nadaljeval Borell, saj nisem videl niti enega plakata z zahvalo EU za vso pomoč, ki jo nudimo Srbiji in državam zahodnega Balkana. In potem je uporabil besedo bitka. Da je v teku globalna bitka za narativ, ko želi Kitajska sporočiti, da je za razliko od ZDA odgovoren in zanesljiv partner. Ter da je potrebno znotraj tega ocenjevati tudi aktualne poizkuse diskreditacije Evropske unije, skozi proizvodnjo izmišljenih vesti ali poudarjanja politike velikodušnosti drugih držav. Borell je aktualiziral oceno, ki so jo konec januarja 2018 sprejeli na Svetu za nacionalno varnost v Londonu. Da bo Velika Britanija okrepila boj proti dezinformativnim kampanjam drugih držav, saj da živimo v dobi posebej oblikovanih vesti in borbe narativa. Takratna predsednica vlade Theresa May je govorila o Rusiji in poizkusih spodkopavanja zahodnih institucij, Borell o Kitajski.

Carl Bildt je bil v svoji vestički, kot svojevrstnem odgovoru veleposlaniku Fabriziju, zgolj tisti, ki je moral prvi sporočiti vest tudi na Balkan.

Pred dvema dnevoma je Evropska komisija potrdila predlog novega, tri milijarde evrov velikega paketa finančne pomoči, namenjenega državam regije za omilitev posledic pandemije. Saj da se evropska solidarnost ne more ustaviti na mejah unije. Srbija je bila edina država, ki za novo evropsko pomoč ni zaprosila.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s