Zgodba o nogometu, petju in zmagi na volitvah

Vedelo se je, da bo stadion premajhen za vse, ki bi si želeli ogledati tekmo. Toda vsaj za nekaj gledalcev skrbi, ali bodo lahko kupili vstopnice, ni bilo. Organizatorji so jih skrbno in z vso potrebno pozornostjo in vljudnostjo obveščali o posebnih mestih zanje na častni tribuni. In prišli so predsednik vlade in ministri, predsednik parlamenta, politično in upravno vodstvo mesta, ki je bilo izbrano kot gostitelj, ter njihovo spremstvo.

Tistega večera, 10. oktobra letos, so se vsi dobro razpoloženi posedli na njim namenjena mesta. Le predsednica države Kolinda Grabar Kitarović v prepoznavnem dresu in poudarjeno odeta z šalom nogometnega kluba hrvaških vojnih veteranov mesta Vukovar, je želela drugam. Izbrala si je prostor na tribuni, namenjeni domačim navijačem. Spremljali so jo soprog, ki so mu v anonimnost stadiona zaviti gledalci dvoumno skandirali naj vzdrži, ter njeni varnostniki. Predsedničino izbiro mesta v nogometni areni smo lahko razumeli najprej kot potrjevanje njenega statusa najzvestejše oboževalke nogometa, ki ga je začela z vso medijsko natančnostjo graditi na lanskem svetovnem prvenstvu v Moskvi, ko je zelo izrazito, ognjevito, skorajda ljubezensko kazala svojo nogometno strast ter bila skorajda prepričana, da njen navijaški zanos odločilno prispeva k zmagam. Obenem je bila predsedničina izbira politično sporočilo, da sama ni del nepriljubljene politične elite, da je, kot bo kasneje dopolnjevala to misel, le ena izmed povprečnih in običajnih ljudi, ki ji ni mar rdečih preprog, temveč želi biti z ljudmi in jih poslušati.

Tistega večera sta v glavnem dalmatinskem mestu Splitu igrali najboljši nogometni ekipi Hrvaške in Madžarske. Bilo je le dobra dva meseca pred pričakovanimi predsedniškimi volitvami na Hrvaškem. Domača reprezentanca je zmagala z zavidljivih 3:0. Toda nas ne zanima sama tekma ali posamezni drobci dobre predstave hrvaških nogometašev. Saj tudi predsedničin ogled ni bil v največji meri namenjen le temu, niti njena pozornost ni bila namenjena samo ocenjevanju poti žoge. Ključni del predsedničinega obiska nogometne tekme je bil namreč njen komentar po zaključku predstave. Najprej se je zdelo, da je samo drugačen, potem so ga pojasnjevali kot morebitno slabo oblikovano misel izrečeno v zanosu ali utrujenosti od navijanja, petja in veselja. In prav takšna razlaga bi lahko bila sprejemljiva, toda bila bi povsem v nasprotju s tem, kar je predsednica povedala. Njen komentar, da je presrečna zaradi zmage in vseh ljudi, ki so prišli v Split iz celotne Hrvaške od Visa do Kupresa, je bil skrbno domišljen in načrtovan. In lahko je bil s takšnim odzivom izrečen le po nogometni zmagi. Kupres je namreč del suverene države Bosne in Hercegovine. Predsednica je prišla na nogometno tekmo predvsem zaradi političnega sporočila o tistem delu Bosne in Hercegovine, ki ga je pokojni predsednik Franjo Tuđman imenoval Herceg Bosna. Predsednica je začela s tem oblikovati program svoje volilne zmage. Program, ki je v pricipu zelo enostaven, sestavljen zgolj iz treh gesel o njej: o njej, ki ima pravico ponovno kandidirati in vnovič zmagati, ker je nogometna navdušenka; o njej, ki kandidira in mora zmagati, ker razume in posluša ljudi ter zavrača udobje politične elite; o njej, Kolindi Grabar Kitarović, ki razume in spoštuje Tuđmanovo doktrino o pravičnosti meja, določenih z nekdanjo banovino Hrvaško, v katero so bile vključene zahodna Hercegovina z Mostarjem ter tisti bosanski kraji, v katerih je bilo večinsko hrvaško prebivalstvo: Bugojno, Fojnica, Travnik, Derventa, Gradačac, Brčko.

Ključni cilji njenega predvolilnega nastopa so samo trije: nogomet, ljudskost, Bosna in Hercegovina. Prav zato se je zaključek nogometne tekme med Hrvaško in Madžarsko nadaljeval 29. novembra. No, ne prav dobesedno in tudi igralci niso prišli znova na igrišče, saj je nastopila zgolj predsednica. Na svojem facebook profilu je objavila spomin in čast Slobodanu Praljku, bivšemu vojaškemu komandantu vojske samooklicane republike Herceg Bosna, obsojencu mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na ozemlju bivše Jugoslavije. Datum objave ni bil izbran naključno. Praljak je bil namreč prav ta dan leta 2017 obsojen sodelovanja v organizirani zločinski nameri s ciljem delitve Bosne in Hercegovine ter pripojitve njenega dela Hrvaški. Sodišče ga je obsodilo kršenja zakonov vojskovanja, kršenja določil Ženevske konvencije, ubojev in pregonov posameznikov zaradi političnih prepričanj, rase ali vere, deportacij, mučenj in namernega uničevanja imovine s ciljem oblikovanja hrvaške entitete v Bosni in Hercegovini, ki bi omogočila ponovno združitev hrvaškega naroda ob etničnem čiščenju muslimanskega prebivalstva. Po izreku sodbe je Praljak popil strup in odšel. Predsedničino pojasnilo, čemu je bilo vse skupaj namenjeno, je bila kratka, a povsem v skladu s splitsko omembo Kupresa. “Objavljenega ne nameravam komentirati,” je povedala, ”to je in memoriam hrvaškemu generalu, ki se je boril za pravice hrvaškega naroda. Njegova obsodba je bila velika napaka mednarodnega sodišča v Haagu.”

Predsednica za ponovno zmago potrebuje glasove državljanov Bosne in Hercegovine, ki imajo tudi hrvaško državljanstvo, ter glasove hrvaških državljanov, ki so preživeli svoje otroštvo ali imajo oziroma so imeli starše v Hercegovini. Zato je pred dnevi, 27. novembra, ko je bila na obisku v Mostarju, sporočila, da zavrača floskule o vmešavanju Hrvaške v notranje zadeve Bosne in Hercegovine. Podobno kot še nekaj dni pred tem na praznovanju rojstnega dne zagrebškega župana Milana Bandića, ki ga je v Zagrebu organiziralo eno izmed hercegovskih društev, ko je govorila o povezanosti Hrvaške in Hercegovine. Naj me napadajo, je govorila, toda “vedeti morajo, da ne bom odnehala, saj sama nisem pomembna, lahko pa prenesem vse. Bistven je narod.” Bila je še bolj osebna: “Ne vem kaj je v mojih genih, toda nikoli ne bom nehala prihajati k vam v Hercegovino, saj mi je tako blizu, da si sedaj želim peti z vami”. In je pela. To je drugi del njenega volilnega programa. Da želi peti, kot pravi, z svojim narodom, saj, tako so prepričani njeni svetovalci, sporoča volilnemu telesu, da je tudi predsednica človek, da je predsednica ženska in da je predsednica del naroda. Kolinda Grabar Kitarović je včeraj, povsem na začetku novega dne, tudi uradno začela svojo volilno kampanjo. S tretjim sporočilom. Da želi kot najvišji državni funkcionar, ki bo izvoljen na neposrednih volitvah, odgovarjati neposredno narodu, da mora zato biti stalno z narodom, ga poslušati in biti njegov glas. Nato je ponovno prepevala.

Komentar je bil objavljen v Primorskih novicah dne 6. decembra 2019. 


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s