Prav zaradi visokih vložkov sta odločilna igralca, v tako zapletenem merjenju moči ocenila, da je mogoče skrito zaobiti ključno spoštovanje dogovorjene in z zakoni predpisane procedure.
Ocena vlade je bila alarmantna: finančne razmere v Agrokorju se tako hitro slabšajo, da ne gre več samo za vprašanje kolapsa celotnega koncerna, temveč za sistemsko tveganje celotnega gospodarstva. Verjela sta, da bo njuna rešitev tako občutljivega in težko rešljivega problema razpada hrvaškega gospodarskega giganta, Agrokor, enostavno prekrila vse, v procesu reševanja, storjene napake. Da bo pomemben zgolj rezultat in ne pot do njega. Vplivna ministrica in podpredsednica hrvaške vlade, Martina Dalić je s tihim in prikritim soglasjem svojega zaupnika, predsednika hrvaške vlade, Andreja Plenkovića, ustanovila vzporedno vladno strukturo, skupino ljudi, ki je lahko sama oblikovala pravila za preskok zapletenih vladno – parlamentarnih postopkov in hitro sanacijo sistema Agrokor in vseh z njim, povezanih podjetij.
Čez nekaj mesecev naj bi bila operacija reševanja končana in sodelavci, vzporedne vladne skupine, ki si je nadela zaupniško ime, Borg, pa tudi dokončno in zelo bogato poplačani.
Imeli so moč in zato sporočila v božičnih voščilih, ki so si jih letos izmenjali, da so ponosni, ker »lahko jezdijo skupaj.«
Ime združbe je našla podpredsednica vlade, saj je, vsaj tako je povedala, ljubiteljica serije Zvezdne steze.
V ponedeljek, 14. maja popoldan je morala zaradi operacije Agrokor, Martina Dalić odstopiti. Razlog njenega odstopa ni bil Agrokor niti javno objavljena korespondenca pisem, ki so si jih izmenjevali člani skupine Borg in še manj visoki honorarji, ki so si jih, zaverovani v pomembnost svojega poslanstva izplačevali.
Predsednik vlade in njen zaupnik, Plenković bi jo lahko obranil. Najprej zato, ker je ustavno sodišče prav sedaj potrdilo ustavno korektnost posebnega zakona, imenovanega Lex Agrokor, nato zaradi vseh parlamentarnih preiskav proti Dalićevi, ki so se končale brez obremenjujočih rezultatov in povsem na koncu tudi zato, ker so vodstva njegovih koalicijskih strank finančno in preživetveno povsem odvisna od obstoječe vlade in si seveda ne morejo domišljati svojevrstnega razkošja glasovanje proti svojemu delodajalcu.
Dalićeva je morala odstopiti zaradi frakcijskih bojev v hrvaški vladajoči stranki. In tudi zato, ker bi bila ob uspešnem zaključku prenove celovitega sistema Agrokor enostavno politično in gospodarsko preveč vplivna, ter imela celovit in filigransko natančen uvid v delovanje najpomembnejših hrvaških podjetij in tudi bank. Pa tudi efektno delujočo skupino svetovalcev, povezanih z vplivnimi državnimi uradniki. Imela bi praktično novo in vzporedno vlado. Odločitve starih konvencionalnih političnih strank ne bi bile več najpomembnejše. Vloga predsednice države, Kolinde Grabar Kitarović, še manj.
Prav to sta s Plenkovićem spregledala. Zato tudi nekaterih napak ni bilo mogoče popraviti. In prav zato so bila pomembna opozorila spregledana. Obenem pa istočasne politične zaostritve in spopadi znotraj vladajoče stranke nepričakovane. Vse je kazalo na slabo.
Sredi septembra leta 2014 sem v Zagrebu, takrat je Dalićeva izstopila iz članstva stranke HDZ, spremljal njena pojasnila. Bila so drugačna. Da je treba pripraviti reforme, če želi stranka prevzeti oblast, da jih pa pripravi le lahko povezana skupina, ki ima soglasje o potrebnih ciljih, ki bodo Hrvaško izvlekli iz ekonomskega dna. Ta nastop je bila njena prva napaka. Tudi zato, ker je dodala, da je treba reforme izvesti ne glede na vse proteste posameznih interesnih skupin, ki se bodo čutile prizadete.
21. junija 2016 je komentirala odstop predsednika HDZ, Tomislava Karamarka. To je bila njena druga napaka. Danes imamo ponovno možnost je dejala, da postanemo uspešna in tolerantna evropska država. Da odložimo amaterizem in neznanje in zablode o preteklosti skupaj s Tomislavom Karamarkom.
Globoka država ji tega ni oprostila.
Vsi njeni upori so postali znova aktualni pred meseci, ko je vladajočo stranko Andreja Plenkovića, dobesedno delilo vprašanje evropske ratifikacije konvencije o pravici žensk. Del stranke, podprt z nedvoumnimi sporočili hrvaških škofov o nedopustnosti takšnih heretičnih pomisli o ženskah, ki imajo pravico govoriti ali se moškemu zoperstaviti, je Plenkoviću grozil z razrešitvijo. Konvencija je bila kljub vsemu izglasovana. Toda vsi razlogi nezadovoljstva in suma so ostali. In med osumljenimi nespoštovanja pravih, izvornih načel Tuđmanove stranke HDZ, je bila tudi Dalićeva.
Plenković je takrat sicer dobronamerno, a skrajno naivno, odredil svojim tajnim službam preiskavo vse osebne pošte, dokumentacije, telefonskih in službenih SMS sporočil podpredsednice vlade. Želel je namreč dokazati, da ni grozila članom bivše uprave Agrokorja, kot je pisal Ivica Todorić. Vsa njena pošta in njeni telefonski klici niso bili več samo njena last. Če so sploh kdaj bila.
Že septembra lani je Delićevo, tudi zaradi Mercatorja, prisluškovala varnostno obveščevalna agencija Bosne in Hercegovine.
O tem, kam vse so odšli rezultati njihovega dela, lahko ugibamo.
Da so bila deljena s starimi hrvaškimi obveščevalci pa verjetno, ni dvoma. Tudi in predvsem zaradi Pelješkega mostu in bosanskih zahtev, da je pred gradnjo treba določiti morsko mejo.
Plenković je tudi to spregledal.
Dalićeva je prvi dan tega tedna odstopila. Agrokor in skupina Borg sta bila samo povod. Le da bo Plenković to šele izvedel.
Borut Šuklje 