Četrti vrh držav v okviru procesa Brdo Brioni, ki bo konec tedna v Sarajevu, je sklican ob pravem času in je doslej najpomembnejši, je za STA ocenil diplomat in strokovnjak za Balkan Borut Šuklje. Potekal bo v času, ki politično ni najbolj predvidljiv, v času novih sporov v regiji, ko EU ni več najpomembnejši dejavnik urejanja medsebojnih razmer.
Šuklje je opozoril, da so države regije v obdobju navidezne stabilnosti, da pa se znova kažejo znaki zaostrovanja starih sporov, nacionalizmov, izključevanja drugačnih. Ob tem smo v regiji priča novemu merjenju moči velikih.
Ta politična nemirnost ali nestabilnost regije se kažejo tako kot notranjepolitični ali novi meddržavni spori.
Hrvaška blokira nadaljevanje pristopnih pogajanj Evropske unije s Srbijo, kljub sprejeti drugačni zavezi ob svojem polnopravnem vstopu v povezavo.
Aprilski pogovor srbskega premierja Aleksandra Vučića in hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović v Mostarju kljub zelo spodbudnemu sporočilu o pomembnosti dobrososedskega sodelovanja, ki da je pomembnejše od morebitnih razlik, ni dalo potrebnega političnega rezultata. Ta pa bi bil pomemben, saj prav dobri politični odnosi Srbije in Hrvaške določajo dobre odnose v celotni regiji. Ali kot je rekel Vučić, Srbija, BiH ter Hrvaška so zavezane in obvezane zagotoviti stabilnost, varnost in napredek za vse svoje državljane.
Nestabilnosti se kažejo tudi kot nove notranjepolitične napetosti. Njihov najboljši primer so bile zadnje velike demonstracije v Republiki srbski, ko so v Banja Luki protestirali na eni strani podporniki predsednika te srbske entitete v BiH Milorada Dodika in na drugi njegovi nasprotniki.
Pomembno pa je bilo to, da niso protestirali zaradi statusa Republike srbske znotraj Bosne in Hercegovine, temveč zaradi grozečih socialnih razmer in koruptivnosti oblasti.
Nova regijska nestabilnost se kaže tudi kot protest proti določanju mej med balkanskimi državami. Nedavne demonstracije v Prištini so bile protest proti sporazumni določitvi mejne črte s Črno goro in kot take ponoven klic k zgodovinskemu redefiniranju prostorov bivanja, za Balkan tako nevarnem početju.
Na politično krizo v Makedoniji pa se je evropska zunanja politika dobesedno privadila. Bili so različni poizkusi pomoči tudi pri notranjepolitičnih dogovorih in sedaj zlasti pri izvedbi novih parlamentarnih volitev. Pa ostaja trenutno vladajoča stranka VMRO-DPMNE z enako prevladujočo politično močjo in bi bila najverjetnejša zmagovalka tudi predčasnih volitev. Obenem pa ne gre pozabiti, da je bila državna oblast operativno sposobna sprejeti odločitve in sodelovati pri prekinitvi balkanske begunske poti in s tem tudi omogočila evropskim pogajalcem s Turčijo dogovor o tem vprašanju.
Po oceni Šukljeta pa je ključna težava v regiji – prav zato je ta vrh tako pomemben – da Evropska unija ni več najpomembnejši faktor urejanja medsebojnih razmer in tekmovanja v razvoju in demokraciji. Predvsem pa ne na način, kot je bila med letoma 2001 do 2010.
Evropska širitev je izginila z bruseljskih dnevnih redov. Tudi zveza Nato zaradi sporov z Rusijo zmanjšuje svoj vpliv v regiji in s tem vsaj navzven zmanjšuje tudi občutek varnosti.
Šuklje spomni, da je nemška kanclerka Angela Merkel pred dvema letoma promovirala svojevrsten vmesni projekt, tako imenovani Berlinski proces, katerega namen je bil sicer odličen. S svojevrstnim balkanskim new dealom, velikimi in potrebnimi infrastrukturnimi projekti, ponovno zagnati gospodarski razvoj držav regije ter obenem tudi s tem nadomestiti težave upočasnjenega pridružitvenega procesa.
In tudi prvi rezultati so bili izvrstni. Predsedniki vlad so med seboj zelo tesno sodelovali in iskali povezovalne projekte. Nove avtoceste, železnice, modernizacijo energetskih omrežij, vzpostavitev plovnosti velikih rek in kar je še bilo predloženih projektov. Bil je res začetek balkanskega new deala, je dejal.
A je kasnejša begunska kriza zaustavila tudi ta proces. Istočasno je evropska gospodarska kriza tudi zmanjšala investicijske načrte evropskih podjetij na Balkanu. V ta izpraznjen prostor so razmeroma hitro vstopile ponudbe investitorjev iz Azije, arabskega sveta in Turčije ter s tem še zmanjšale potrebo po vstopu balkanskih držav v Evropsko unijo.
Kot spominja, se bo Berlinska konferenca letos nadaljevala v organizaciji francoske vlade. Za francoskega predsednika Francoisa Hollanda je prav obuditev načrtov balkanskega new deala ena izmed pomembnejših nalog. Zato je bil tudi pomenljiv februarski obisk njegovega posebnega odposlanca Alaina Richarda pri predsedniku Borutu Pahorju prav na to temo.
Četrti vrh procesa Brdo Brioni bo nedvoumno namenjen predvsem tem vprašanjem. Zato je tudi tako pomembno, da bo častni gost srečanja italijanski predsednik Sergio Mattarella. Ne samo zato, ker je to znak italijanske zavezanosti regiji, niti ne samo zato, ker je prav Mattarella z svojim političnim odnosom tisti, ki lahko verodostojno govori o spravi in pomenu vladavine prava, temveč tudi zato, ker je prav Rim naslednji gostitelj berlinske konference, je še dejal Šuklje za STA.
Borut Šuklje 