Že sama najava je bila drugačna. Pa ne po svoji povsem enolični obliki sklica sestanka, temveč po vsem kar se je zgodilo pred tem in je vnaprej določilo potek pogovora, ki bo čez dva dni v Bruslju. Pravzaprav se ne zgodi prav pogosto, da bi lahko skorajda natančno napovedali kaj se bo zgodilo, toda za tokratni sestanek pri predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, je prav to mogoče. Potrebno je samo pregledati politične dogodke zadnjih nekaj dni. Skorajda vsi so bili namenjeni iskanju rešitev velikega begunskega vala potujočega proti osrednji Evropi.
Morda je bila najbolj povedna tako imenovana balkanska turneja avstrijskega zunanjega ministra Sebastiana Kurza. In v Beogradu in v Skopju in v Podgorici je bilo njegovo sporočilo povsem enako. Najprej, da republika Avstrija ne more in ne bo, sprejela več beguncev, kot jih lahko in da so povsem blizu zgornji meji. Nato je temu v Podgorici dodal, da bodo morali zaustaviti prilive beguncev, kar bo imelo posledice za celotno regijo. Ter še pred tem v Skopju, da mora Makedonija biti pripravljena popolnoma zaustaviti tok beguncev in migrantov preko svoje južne meje z Grčijo.
Sledila je napoved izrednega vrha predsednikov vlad držav Višegrajske skupine, Češke, Slovaške, Madžarske in Poljske, ki bo danes v Pragi. Včeraj dopoldan sem govoril s podpredsednikom slovaške vlade. Spraševal sem ga o namenu srečanja. Odgovor je bil razmeroma preprost, ampak izjemno poveden. Ker Evropska unija ni mogla ali bila sposobna pripraviti celovite kredibilne rešitve begunskega vprašanja, temveč se je ukvarjala z najrazličnejšimi vprašanji kvot, sedaj teže te rešitve ne more enostavno prenesti in prepustiti državam Balkana.
Na tej točki se obe politični najavi, Kurzova in višegrajska stikata. Pa tudi napovedujeta vsebino sredinega bruseljskega sestanka. Še posebej če smo prisluhnili novicam o ekonomskih migrantih, ki jih je začela Nemčija prav te dni v večjem številu vračati Avstriji in tudi napovedi o neke vrste evropskem mini vrhu s turškim predsednikom vlade Ahmetom Davotuglujem v petek. Torej neposredno po sestanku pri Tusku.
Zato lahko napovemo, da se bodo po sredinem sestanku za begunce začele zapirati meje. Najverjetneje najprej v Nemčiji in nato v Avstriji.
Torej bosta tako sredin bruseljski sestanek, podobno kot današnji v Pragi, tudi razmislek o pismu, ki ga je sredi januarja letos, na vrsto političnih naslovov, poslal slovenski predsednik vlade dr. Miro Cerar. Njegovo iniciativo lahko povzamem v tezo, da je potrebno namesto skorajda povsem odprte grško turške meje, vzpostaviti drugo linijo upočasnitve in preverjanja beguncev, ki želijo v evropske države, na meji med Grčijo in Makedonijo. Pomeni vzpostaviti prostor, ki bi na eni strani omogočal rešitev stik in vsega hudega tistim, ki iščejo nove poti zaradi ogroženosti ter njihovo razločitev od tistih migrantov, ki se tej množici pridružujejo zaradi iskanja boljših zaposlitvenih in življenskih možnosti v evropskih državah. S tem bi omogočili iskalcem azila neposredno pot do prve varne države, predvsem pa preprečili nevarno vračanje zavrnjenih beguncev iz ene v drugo državo. Z vsemi političnimi pretresi in nesporazumi ter spori med državami tako imenovane balkanske poti. Že tako obremenjenimi tudi z posledicami zadnjih vojn v državah bivše Jugoslavije.
Predvidevamo lahko, da bo takšni odločitvi o zapori meja in doslednem spoštovanju šengenskih pravil, sledila tudi odločitev o pomoči Makedoniji tako v materialni, policijski in ostalih oblikah pomoči. Kot razumem ima makedonski predsednik mandat za pritrditev takšni odločitvi.
In takšni sklepi, kot naj bi bili sprejeti ali medsebojno dogovorjeni v sredo, na sestanku bosta tudi predsednik hrvaške vlade Tihomir Orešković, srbski predsednik Tomislav Nikolić, ter seveda predsednik evropske komisije Jean Claude Juncker, niso v nasprotju s pogovoroma, ki jih je imela nemška kanclerka Angela Merkel s turškim predsednikom.
Predlagala je, da bi Turčija v zameno za zajetno finančno pomoč ter politično podporo pri vstopu v evropske povezave, na svojih mejah vzpostavila neke vrste cono preverjanja in oskrbe beguncev. Vendar očitno, zaradi različnih vzrokov, turška rešitev ni prav časovno blizu.
Merklovi pa se tudi zaradi domačih notranje političnih nesoglasij in vedno bolj odkritim koalicijskim nestrinjanjem z njeno politiko do beguncev, mudi.
Cerarjeva iniciativa je bila rešitev, ki bo preprečila nepregledne posledice zapore nemške in avstrijske ter posledično slovenske južne šengenske meje, in s tem valove množice, že tako človeško nesrečnih, beguncev, ki bi si jih ostale države na balkanski poti bolj ali manj s tiho prisilo izmenjevale v zaprtem krogu. In jih hkrati bolj ali manj javno silile k iskanju vzporednih poti preko Kosova v Črno goro in preko Bosne in Hercegovine v Istro ter naprej v Italijo.
Ponavljam političnih posledic tega za države regije ni mogoče predvideti. Bi pa bile težke in še teže popravljive.
Sredin sestanek pri Donaldu Tasku prinaša prve rešitve, tako človeškega trplenja beguncev, kot urejanja njihovega statusa. Ta teden se bodo, če sledim sporočilom, avstrijskega zunanjega ministra Kurza, zaprle evropske šengenske meje hkrati pa z makedonsko rešitvijo preprečil kaos nesrečnih beguncev znotraj držav tako imenovane balkanske poti.
Iz vsega tega lahko zaključimo, da je bilo Cerarjevo pismo napisano ob pravem času.
Borut Šuklje 