Nihče ni verjel. Prav zato, ker so vsi pogoji in zahteve zahtevali prevelik političen pogum. In tudi politično moč, saj so bile napovedi javnih odzivov dobesedno pogubne. Pa se je ponovno zgodilo drugače.
Govorim o procesu, ki ga z državami Zahodnega Balkana vodi Angela Merkel in ki prinaša potrebne odločitve.Včeraj smo lahko spremljali sestanek balkanskih liderjev z Merklovo, avstrijskim kanclerjem, francoskim predsednikom in tudi Mirom Cerarjem na Dunaju,
Najprej ni bil povsem jasen namen lanskega sestanka šefov balkanskih vlad in nemške kanclerke v Dubrovniku. Sledilo je srečanje v Berlinu. Takrat je bilo razvidno, da je namen, evropska pomoč državam Balkana pri velikih gospodarskih projektih. Zlasti pri vlaganjih v cestne, železniške in energetske navezave na obstoječa evropska omrežja.
Včerajšnji sestanek na Dunaju, pa je pokazal, da je bila namera Merklove še večja.
Če je bil v letih pred tem eden ključnih pogojev za polnoprvni pristop v evropske integracije tudi spoštovanje odločitev haškega sodišča za vojne zločine storjene na področju bivše Jugoslavije, je bilo potrebno toliko let kasneje najti njegovo nadomestilo. Samo spomnimo se lahko strahu oblasti in v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu ob napovedanih obiskih takratne glavne haške tožilke Carle del Ponte. Prinašala je zahteve in jim dajala časovne roke. To je bil mehanizem, ki je deloval. In glavna haška tožilka je bila posledično tudi tista, ki je poročala o sodelovanju posamičnih držav z sodiščem. Poročila so bila zavezujoča. Njeno negativno mnenje je dobesedno ustavilo evropski proces posameznih držav. Z njo sta se znala pogajati tako bivši hrvaški predsednik vlade dr. Ivo Sanader kot srbski premier dr. Zoran Đinđić. Oba sta v ključnih političnih trenutkih znala sprejeti odločitve, ki so pomenile nadaljevanje evropskih pogajanj. Pokojni Đinđić s svojo tajno potjo v Lugano na pogovor z del Pontejevo in predvsem zavezo, da bo sodišču izročil Slobodana Miloševića in Ratka Mladića, Sanader pa s svojo različnostjo od premierskega predhodnika, ki je tožilko prepričala da lahko izpelje dogovorjeno.
Haško sodišče za zločine storjene na področju bivše Jugoslavije končuje svoje delo. Posledično sodišče tudi ni več tisti mehanizem, ki je lahko pogojeval način in hitrost evropskega približevanja za države regije.
Hkrati se je zgodilo oboje. Evropa je zaradi krize zanemarila in pozabila na zavezo o novi širitvi z državami zahodnega Balkana, obenem pa so izvenele časovne zaveze, ki jih je diktirala glavna haška tožilka.
Angela Merkel je s svojo berlinsko iniciativo povezala oboje. In novo zavezo o evropski širitvi z državami regije in stroge časovne okvire tokrat določene zgolj z napovedanimi sestanki z balkanskimi liderji. Najprej v Dubrovniku, nato v Berlinu in včeraj na Dunaju. Obenem so bili sestankom določeni tudi pragmatični cilji. Velika evropska vlaganja in investicije.
Tudi ali predvsem zato sta oba ključna pogajalca pohitela. Brez njunega dogovora bi bil včerajšni sestanek drugačen. Srbski predsednik vlade, Aleksandar Vučić in kosovski premier Isa Mustafa, sta tik pred dunajskim sestankom, sprejela ključen del dogovora o odnosih Beograda in Prištine. No, ne smemo prezreti drobne gospe, evropske ministrice za zunanje zadeve Federice Mogerini, ki je vodila sestanke. Največkrat je bilo njeno prvo vprašanje skrajno racionalno, v diplomaciji ne prav pogosto. Ste se uspeli dogovoriti? Ob preširokih pojasnilih je prekinila srečanje s pojasnilom, da velja zgolj rezultat. Podobno kot del Pontejeva ni razumela pojasnil o tem, da čas ni primeren ali o posledicah, ki bi bile težke. Gre zgolj za rezultat, je ponovila. Vučić in Mustafa sta ta teden podpisala štiri sporazume. Tudi o skupnosti srbskih občin na Kosovu. Za tem razmeroma suhoparnim naslovom je odločitev o pravici Srbov na Kosovu, da oblikujejo organ z zelo širokimi pooblastili, ki bo imel svoj grb in zastavo ter pristojnosti na področju zdravstva, izobraževanja, ekonomskega razvoja ter prostorskega planiranja. Obenem bo lahko zastopal interese vseh srbskih občin in njihovih prebivalcev ne samo na Kosovem temveč tudi v tujini.
Postavljen je bil vsebinski in časovni rok. Začetek dunajskega sestanka.
To je bil tudi razlog, da sta, prav tako ta teden, črnogorski zunanji minister Igor Lukšić in notranji minister Bosne in Hercegovine, Raško Konjević, podpisala sporazum o meji med državama. Proces pogajanj je bil težak, zapleten in politično povsem nepredvidljiv. Obe vladi sta namreč že julija lani določili predlog sporazuma, vendar so bosanski parlamentarci vložili v parlamentarno proceduro novo resolucijo, ki je dokazovala, da je imela država Bosna in Hercegovina, dva izhoda na jadransko morje, prvega v Neumu in drugega v zalivu Boka Kotorska, v kraju Sutorine. Podgorica je takoj ustavila napotitev novega veleposlanika v Sarajevo. Bilo je očitno da je tudi ta mejni dogovor neuspešno zaključen. Pa je državama uspelo doseči dogovor.
Tik pred dunajskim sestankom je bil sprejet tudi mejni sporazum Črne gore in Kosova. Kljub protestom vplivnega kosovskega opozicijskega politika Ramuša Haradinaja.
Če smo v Dubrovniku razumeli pobudo Angele Merkel o sestanku s predsedniki vlad držav zahodnega Balkana predvsem kot veliko investicijsko srečanje in dogovor o sodelovanju pri vlaganjih v infrastrukturne projekte v regiji, je dobilo to na včerajšnjem dunajskem srečanju samo svojo potrditev. Podporo so dobili vsi predlagani projekti, tudi nova avtocestna povezava Niša, Prištine in Tirane, ter regijsko vzpodbudna modernizacija proge med Beogradom in Sarajevom.
Toda obenem je prav dunajski sestanek pokazal, da bi bilo razumeti iniciativo nemške kanclerke samo kot prostor dogovora o financiranju prometnih in energetskih projektov enostavno premalo.
Iniciativa Angele Merkel je dobila na dunajskem srečanju s predsedniki vlad držav regije svojo celovito podobo. Je prostor dogovorov o velikih projektih. Vendar je predvsem prostor politične ocene vladnih liderjev in vlad držav regije. Njihove sposobnosti sprejeti odločitve, jih pred domačo politično javnostjo obraniti ter realizirati.
Tudi zato bo Srbija prav po včerajšnjem srečanju začela evropska pristopna pogajanja. Vučić, Mustafa, Izetbegović in Đukanović so znali sprejeti odločitve. Obenem pa vedeli, da jih velja promovirati pred srečanjem na Dunaju.
Objavljeno v Primorskih novicah 28. avgusta 2015.
Borut Šuklje 