Oba dogodka, nedavni portoroški sestanek predsednikov in predsednic držav, ki ga je v okviru procesa Brdo gostil predsednik Borut Pahor in njegov včerajšnji obisk pri srbskemu predsedniku Tomi Nikoliću, prav tako namenjen pobudi za politično in gospodarsko stabilno regijo, sta bila pravzaprav priprava na novo srečanje predsednikov , ki bo naslednji teden v Budvi gostil črnogorski predsednik.
Da bi razumeli, tisto , kar je Pahor označil kot potrebno izmenjavo predsedniških neformalnih mnenj, pred uradnim vrhom procesa Brdo Brioni, prihodnji teden, v Črni gori, velja omeniti vsaj še dva državniška obiska. Oba namreč potrjujeta , da Balkan ni prav visoko na evropskih političnih agendah, da pa je ponovno, tudi zaradi nedavnih nasilnih dogodkov, odprto vprašanje evropske širitve z državami regije.
Mislim , na sestanke, ki jih ima te dni v Washingtonu, srbski predsednik vlade Aleksander Vučić ter napovedan obisk nemške kanclerke Angele Merkel, v drugem tednu julija, v Beogradu, Tirani in Sarajevu. In ne gre pozabiti tudi bruseljskega nadaljevanja političnega dialoga Beograd –Priština, ko se bosta konec meseca sestala predsednika vlad Vučić in Isa Mustafa.
Neformalna mnenja o katerih je govoril Pahor, so bila, vsaj na formalni ravni, nova dejstva, ki določajo hitrost širitvenega procesa. In vsaj dve lahko poiščemo v sklopu omenjenih državniških sestankov.
Ameriško stališče je znano, Balkan razumejo kot potreben del varnega evropskega sosedstva, vključenega tako v evropske integracije. Prav tako je znano vsaj načelno stališče njihovega včerajšnjega gosta, predsednika srbske vlade. Ni povsem novo, saj ga je povedal pred dobrimi petimi leti na enem izmed vplivnih ameriških forumov. Dejal je, in bilo je poslušano z veliko pozornostjo,da je za sodelovanje z Vzhodom in Zahodom, vendar , da so stvari v svetu jasne in da se mora tudi Srbija obnašati v skladu z to realnostjo. In nato povsem nedvoumno zaključil, da brez najboljših odnosov z Združenimi državami Amerike, ni mogoče realizirati nobenega pomembnejših zunanje političnih ciljev niti uspešnega ekonomskega razvoja. Prav ta nastop je v opomnikih današnjih premierovih sogovornikov.
Prav tako je znano nemško stališče do novih evropskih širitev z državami regije. Nemci govorijo o kriterijih, ki so večinoma vezani na uspešnost reševanja odprtih in z vojnami obremenjenih vprašanj teh držav, ter na ključne vrednote pravne države in demokracije, ter sposobnost operativnega vodenja države. Znotraj tega so seveda tudi tisti kriteriji, ki zadevajo ureditev odnosov Beograda in Prištine. Na pričakovanem obisku bo kanclerka Merkel najverjetneje ponovno govorila o teh kriterijih. Konec avgusta 2011 sem jo poslušal v Beogradu. Bila je povsem jasna z satliščem, da lahko vse države regije postanejo članice Evropske unije če bodo izpolnile osnovne kriterije, pri čemer bo važno, »srbsko sodelovanje z Kosovom, sposobna vlada v Bosni in Hercegovini, makedonska rešitev spora z Grčijo o imenu države.«
Mogoče je, da se bo prav ob teh dveh obiskih , Vučića v Washingtonu in Merklove v regiji, izoblikoval nov širitveni princip.
Razumem ga v treh točkah.
Najprej, da bo nova evropska širitev v regiji ne z posamičnimi državami, temveč v celotnem paketu, najverjetneje tudi z Albanijo.
Nato, da je ključna država za začetek širitvenega procesa Srbija , in zadnje, da je potrebno proces podpreti tudi z naložbenimi, večinoma infrastrukturnimi, projekti v regiji.
To bi bil verjetno sprejemljiv načrt, ki bi dobil potreben evropski konsenz. Tudi zaradi tistega dela, ki zadeva potrebne investicije države Balkana in o katerem so predsedniki vlad govorili na zadnji konferenci v Berlinu. Nadaljevanje tega uspešnega srečanja,na katerem so regijski šefi vlad predstavljali meddržavno usklajene in povezane infrastrukturne projekte, sedaj pripravlja najprej avstrijska , nato pa tudi francoska in italijanska vlada.
Očitno je sedaj ponovno nastopil nek čas ko je tudi nova evropska širitev z državami Balkana zopet mogoča. No, deklarativno je bil ta proces vseskozi odprt, dejansko se je časovno zgolj odmikal.
Vrsta sestankov in srečanj, ki so se začeli v nedeljo zvečer v Portorožu in bodo nekako smiselno zaokroženi z obiskom nemške kanclerke v regiji, so namenjeni iskanju odgovorov na to novo dejstvo.
Borut Šuklje 